Za ženske, ki o sebi že veliko vedo in si želijo, da bi to, kar vedo, dobilo več prostora tudi v načinu, kako živijo. Reden ritem vračanja k sebi skozi psihološke vsebine, delo s telesom, pisanje, pogovore, tapkanje in pristno skupnost.
Naslednji vpis: 15. – 31. 10. 2026
Ves dan si želiš samo malo miru.
Potem pride trenutek, ko hiša končno zazveni v svoji tihoti. Nihče te nič ne sprašuje, nikamor ti ni treba peljati otrok in pred teboj je ura, ki bi lahko bila samo tvoja.
Čez nekaj minut že zlagaš perilo. Pobrišeš kuhinjski pult. Mimogrede preveriš, kdo ti je pisal malo prej. Spomniš se še na predal, ki bi ga bilo dobro urediti.
Vedno se najde nekaj.
Ko se ustavi zunanje življenje, namreč ne pride na vrsto le počitek. Oglasi se tudi vse, kar čez dan ni imelo prostora: utrujenost, jeza, praznina, žalost, hrepenenje. Včasih tudi vprašanje, kako dolgo boš še zmogla živeti tako, da vsi in vse pridejo na vrsto pred teboj.
Biti sama s seboj zato ni vedno prijetno ali pomirjujoče. V tišini začutiš tudi tisto, kar med obveznostmi ni treba (ali vsaj ne moreš zares) čutiti.
Opravila so takrat lažja. Imajo začetek, konec in nekaj, kar lahko odkljukaš. Z občutki je drugače. Ne moreš jih zložiti na kup, pospraviti v omaro in si oddahniti, ker je delo opravljeno.
Morda ne potrebuješ samo več časa zase. Potrebuješ tudi oporo, da lahko v tem času ostaneš ob sebi. In s tem, kar se v tebi oglaša.
Kraj, kamor lahko vsaj za nekaj trenutkov odložiš breme, ki ga nosiš skozi življenje. Odnos, v katerem ti ni treba biti tista, ki vse razume, zdrži in drži skupaj. Ritem, ki te spomni nate tudi takrat, ko te vsakdan znova potegne na avtopilota.
V SČS [spletnem članstvu Samospoznanje] začenjamo prav tukaj.
Pri resničnih trenutkih, ko rečeš ja, čeprav v sebi jasno čutiš, da tega ne želiš. Pri počitku, ki si ga dovoliš šele, ko si povsem izčrpana. Pri besedah, ki jih poznaš, vendar se ti v pomembnem pogovoru znova ustavijo v grlu …
Večino časa same uredimo, kar je treba, in se nekako poberemo tudi takrat, ko nas kaj prizadene.
Iščemo razlage, prebiramo knjige in sestavljamo drobce, dokler spet ne zmoremo naprej. Ob tem niti ne opazimo, da je naš večni “bom že nekako” postal oklep, za katerim preslišimo lastno telo in dušo. Dolgo nas je držal pokonci, vendar pod njim vse težje slišimo utrujenost, svoje potrebe in željo, da bi se tudi same kdaj na koga naslonile.
V SČS počasi ustvarjamo prostor za drugačno izkušnjo…
Za počitek brez opravičevanja, sprejemanje podpore in iskren odgovor na vprašanje, kako smo.
Pri tem pomaga tudi skupnost. Druga ženska včasih ubesedi prav tisto, kar smo dolgo nosile brez besed, in že spoznanje, da nismo edine (in same), nekoliko zrahlja sram. Ni treba, da poveš vse. Lahko si preprosto zraven in ti tega, kar se odpira v tebi, morda prvič zares ni treba držati povsem sami.
Draga, ne rabiš (še) več moči,
hrepeniš po več mehkobe. ♥
V glavi nam je marsikaj jasno. Vemo, da imamo pravico postaviti meje, da stanje na TRRju ni sodba o naši vrednosti in da utrujeno telo potrebuje počitek. Potem pride resničen trenutek. Nekdo prestopi našo mejo in me se znova prilagodimo. Pogled na račun nam stisne želodec. Prosto popoldne zapolnimo z opravili. Besede, ki smo jih želele izreči, se pojavijo šele pozneje, ko je pogovora že konec.
Takšni trenutki pokažejo, kako dolga je včasih pot od uvida do drugačnega odziva. Stari način je hitrejši, ker ga dobro poznamo. Nekoč nam je morda pomagal ohraniti mir, pripadnost ali občutek nadzora, zato ga telo še vedno izbere, tudi kadar z razumom že vemo več. Uvid nam pomaga prepoznati vzorec in razumeti, pred čim nas je varoval. Nato se začne počasnejši del: ostati ob nelagodju dovolj dolgo, da se odpre možnost drugačne izbire.
Ta izbira je pogosto majhna. Vzeti si trenutek ali dva preden odgovorimo. Priznati, da smo utrujene. Prositi za pomoč. Izreči mejo, čeprav se nam glas še nekoliko trese. Opaziti, da se znova prilagajamo, in se vprašati, kaj bi bilo v redu tudi za nas.
S tem se ukvarjamo v SČS. Mesečnih tem ne puščamo na ravni zanimivih razlag, temveč jih povezujemo s tem, kar se nam dogaja v vsakdanjem življenju: s pogovorom, po katerem smo ostale brez besed, z napetostjo v telesu, z odločitvijo, ki jo odlašamo, ali s počitkom, ki si ga še vedno težko dovolimo. Pogledamo, kaj se je v nas oglasilo, česa smo se ustrašile, kaj smo potrebovale in kateri korak je dovolj majhen, da ga lahko res naredimo.
Sčasoma nam pot nazaj postane bolj domača. Še vedno se kdaj izgubimo, le da prej opazimo, kdaj smo se oddaljile od sebe, in se znamo lažje vrniti. Predvsem pa z manj obsodb in z več prijaznosti do sebe.
Ko sem pri 22. letih izgubila svojo hčerkico Julijo, sem se prvič srečala z življenjem v vsej njegovi krhkosti in veličini.
Tisti trenutek me je naučil, da življenje ni nekaj, kar imaš, ampak nekaj, kar živiš – z vsem, kar prinese.
V bolečini sem spoznala, da upanje ne pomeni, da bo vse dobro, pač pa da zmorem ostati prisotna tudi, ko je težko.
Ta izkušnja me je naučila poslušati življenje.
In iz te izkušnje je zraslo Samospoznanje.
Spletno članstvo Samospoznanje sem snovala leto in pol, preden je zaživelo. Iskala sem obliko, ki bi nas spremljala tam, kjer je najtežje ostati ob sebi: sredi odnosov, pomembnih odločitev in dni, ko nimamo jasnega odgovora, kako naprej.
Niti v sanjah si nisem predstavljala, da bo leto 2026 tudi zame leto velikih preizkušenj. Znašla sem se tik pred ločitvijo, sredi viharja, v katerem se nisem mogla skriti za znanje ali vlogo tiste, ki pomaga drugim. Vse, kar sem leto in pol vpletala v članstvo, sem morala takrat živeti tudi sama.
V meni so govorili deli, ki so si želeli povsem različnih stvari. Eden je želel oditi, drugi je še vedno upal. Oglasili so se jeza, strah, žalost, ljubezen in utrujenost. Vsakemu sem dovolila povedati svojo resnico, ne da bi mu prepustila odločanje o vsem. Ko so bili vsi slišani, sem lahko jasneje pogledala, kakšne možnosti imam, kaj lahko izberem in kako želim nadaljevati.
Članice so me videle sredi resničnega življenja. Videle so moje dvome in bolečino, pa tudi to, kako se vedno znova vračam k sebi, poslušam, kar se oglaša v meni, in iščem naslednji korak, ne da bi se pri tem zapustila.
Takrat sem še globlje razumela, zakaj Samospoznanje obstaja. Življenje nas ne vpraša, če smo pripravljene. Ko pride vihar, potrebujemo prostor, v katerem lahko ostanemo dovolj blizu sebi, da naših odločitev ne sprejemajo zgolj strah, stare navade ali želja, da bi čim prej nehalo boleti. ♡
Ustvarjalka vsebin v Samospoznaju
Spletno članstvo Samospoznanje ni program, ki ti pove, kdo bi morala biti ali postati.
Je živ, varen prostor, kjer se spomniš, kdo si.
Prostor, kjer struktura sreča intuicijo, kjer red ne duši spontanosti, ampak jo varuje, kjer ritem ne omejuje, ampak ljubeče podpira.
Vsak mesec odpremo eno temo iz resničnega življenja, takšno, ki se pokaže v odnosih, telesu, delu, denarju, počitku, mejah ali pomembnih odločitvah.
Tema nas spremlja ves mesec. Najprej pogledamo, kako se dotika našega življenja in kje jo že živimo, čeprav je morda še nismo znale poimenovati. Nato jo raziskujemo skozi pisanje, tapkanje, kratke telesne prakse, pogovor z gostjo ter srečanja v živo. Ob koncu meseca povežemo, kar smo prepoznale, z odzivi in izbirami, ki nas čakajo zunaj članstva.
Sodeluješ toliko, kolikor ti v določenem obdobju dopušča življenje. Včasih se boš poglobila v priročnik in prišla na obe srečanji. Drugič bo dovolj deset minut tapkanja, vprašanje, ki ga odneseš s seboj, ali posnetek, ki ga poslušaš med sprehodom.
Tu ti ni treba dohitevati, nadoknaditi zamujenega ali dokazovati, kako predano delaš na sebi. Pomembno je, da veš, kam se lahko vrneš, ko se sredi vsega, kar zahteva tvojo pozornost, znova izgubiš iz zavestnega življenja.
En mesec. Ena tema. Več poti do sebe.
Pet elementov, ki usmerja članstvo:
prizemlji telo in ustvari občutek varnosti
Ta teden prejmeš mesečni PDF izroček, video z razlago teme po posameznih elementih, navodila za raziskovanje in pisanje.
zmehča, poveže in sprosti čustva
Glavna aktivnost v tem tednu je tapkanje na mesečno temo, fokus pa je tudi na toku lastnih čutenj in zavestnih aktivnostih s področja raziskovanja psihe.
prinese lahkotnost in jasnost misli
V tem tednu prejmeš nove poglede in spoznanja z gostom ali gostjo meseca, obenem opazuješ svoje misli in izrečene besede ter krepiš zavestni stik s seboj.
prebudi strast, jasnost in notranjo moč
Zadnji teden služi tako celostnemu prižigu iskric in idej kot tudi intergaciji vsega, kar se je dogajalo čez mesec. Ta teden imamo zoom srečanje.
poveže vse v celoto: življenje, telo in modrost
Teden Etra pride takrat, ko ima mesec peti teden. V tem tednu se učiš biti v praznem prostor, ki je prostor vseh možnosti, prakticiraš tišino in slediš notranjemu védenju.
Vsak mesec odpremo eno temo iz resničnega življenja, takšno, ki se pokaže v odnosih, telesu, delu, denarju, počitku, mejah ali pomembnih odločitvah.
Tema nas spremlja ves mesec. Najprej pogledamo, kako se dotika našega življenja in kje jo že živimo, čeprav je morda še nismo znale poimenovati. Nato jo raziskujemo skozi pisanje, tapkanje, kratke telesne prakse, pogovor z gostjo ter srečanja v živo. Ob koncu meseca povežemo, kar smo prepoznale, z odzivi in izbirami, ki nas čakajo zunaj članstva.
Sodeluješ toliko, kolikor ti v določenem obdobju dopušča življenje. Včasih se boš poglobila v priročnik in prišla na obe srečanji. Drugič bo dovolj deset minut tapkanja, vprašanje, ki ga odneseš s seboj, ali posnetek, ki ga poslušaš med sprehodom.
Tu ti ni treba dohitevati ali nadoknaditi zamujenega. Pomembno je, da veš, kam se lahko vrneš, ko se sredi vsega, kar zahteva tvojo pozornost, znova izgubiš iz lastnega življenja.
Tako kot narava, tudi ti deluješ v valovih. Ko se začneš premikati v njenem ritmu, se tvoje telo sprosti,
dih poglobi, življenje pa postane bolj mehko, pretočno, tvoje. ♡
O ranljivosti, minevanju in žalovanju ter o prostoru, ki se v nas odpre, ko si dovolimo čutiti tudi tisto, česar ne moremo popraviti.
O življenjski energiji, strasti in telesu, ki nas spomni, da pod nadzorom, dolžnostmi in vsakdanjim avtopilotom še vedno živimo.
O željah, viziji in pogumu, da si zamislimo življenje, ki je bolj usklajeno s tem, kar smo postale in kar nam je zares pomembno.
O nevidnem bremenu, sprejemanju podpore in dovoljenju, da ti ni treba biti vedno tista, ki zmore vse.
O glasu, potrebah, mejah, željah in resnici, ki ji pripada prostor tudi takrat, ko drugim ni udobna.
Odkrivanje osebnih virov podpore in majhnih praks, ki te sredi resničnega vsakdana ponovno povežejo s seboj.
Razumevanje hormonov, telesnih ritmov in spreminjajočih se potreb brez nenehnega boja s telesom.
O prijateljstvu, zavisti, tekmovalnosti in odnosih, v katerih lahko druga ženska zasije, ne da bi morala ti zato ugasniti.
Raziskovanje družinskih zgodb o denarju, vrednosti in pomanjkanju ter notranjih omejitev, ki se oglasijo, ko si želiš več.
Pogled na zaslone, skrbi, obveznosti in tuje potrebe, ki požirajo energijo, ter zavestno vračanje pozornosti v svoje življenje.
Lahkotnejši mesec za počitek, igrivost, čutnost in uživanje, ki mu ni treba postati dosežek ali vsebina za objavo.
Kdo si, kadar ne ustvarjaš, ne dosegaš in ne dokazuješ svoje uporabnosti? O delu, smislu in vrednosti, ki presega rezultate.
O sindromu prevarantke (impostor sindrom), notranji kritičarki in zaupanju vase, ki mu ni treba čakati, da dvom popolnoma izgine.
O preteklosti, ki je ne moremo prepisati, ter o modrosti, s katero lahko bolj zavestno izbiramo tukaj in zdaj.
Raziskovanje pravil dobre in pridne ženske ter vprašanja, kdo postaneš, ko ti ni treba ves čas ugajati, skrbeti in ohranjati miru.
Sčasoma se med temami začnejo razkrivati povezave. Način, kako postavljaš meje, se dotika tvojega telesa. Odnos do počitka je prepleten z občutkom vrednosti. Tvoj glas vpliva na odnose, delo in denar.
Tako Samospoznanje postopoma postaja bogata knjižnica vsebin in praks, h kateri se lahko vračaš v različnih življenjskih obdobjih.
Preberi, kaj o meni pravijo zadovoljne udeleženke članstva in nekatere srčne klientke na individualnih terapijah.
Samospoznavanje je osebna pot. Kljub temu je ni treba vedno hoditi sami. V skupnosti lahko slišiš besede za nekaj, kar si dolgo čutila brez imena. Prepoznaš, da nisi edina, ki se srečuje z določenim vprašanjem. Ob izkušnji druge članice lahko zagledaš del sebe ali naslednji korak na svoji poti. Sama odločaš, koliko želiš deliti. Lahko sodeluješ dejavno, postavljaš vprašanja in prinašaš svoje uvide. Lahko nekaj časa samo poslušaš ter dovoliš, da te prisotnost drugih žensk spremlja bolj iz ozadja.
govorimo iz svoje izkušnje;
drugim ne svetujemo brez povabila;
ne diagnosticiramo in ne razlagamo tujih zgodb;
spoštujemo različne ritme in načine sodelovanja;
osebnih vsebin ne prenašamo ven iz skupnosti.
Tako ustvarjamo pogoje za zaupnost, spoštljiv odnos in sodelovanje brez pritiska, da bi morala razkriti več, kot je v določenem trenutku zate prav.
Vsak mesec v članstvu prejmeš jasno, nežno strukturo podpore.
Zasnovano tako, da te vodi, ne da te preplavi.
Razlaga mesečne teme, vprašanja za terapevtsko raziskovanje, praktične usmeritve za vsakdan in prostor za zapiske.
Tvoj mesečni kompas.
Energija elementov in usmeritve meseca v povezavi s temo.
Tvoj mesečni zemljevid.
Sproščanje napetosti, čustvena razbremenitev in umirjanje živčnega sistema.
Globoka vprašanja in usmeritve, ki ti pomagajo slišati, kaj v tebi želi biti izraženo, ustvarjeno, živo. Pisanje kot stik z modrostjo življenja.
Sveža modrost, navdih in praksa, ki dopolni proces raziskovanja in prinese drugačen pogled.
Zaključno sidranje uvidov in spoznanj. Prostor skupne delitve, podpore in povezanosti.
Majhni premiki, ki znotraj tebe odprejo veliko. Drobne geste, ki ti pomagajo ostati živa, mehka, prizemljena. Prakse, ki ne zahtevajo veliko časa, temveč prisotnost. Dovolj nežne, da jih lahko narediš kjerkoli. Dovolj močne, da te preoblikujejo od znotraj navzven. So nežna povabila k temu, da se vrneš v telo, da slišiš svoje potrebe, da se ne izgubiš v svetu. So tvoja sidra.
To ni to-do lista.
Je prostor, kjer se življenje in učenje prepletata v ritmu narave.
Ne popolnost.
Samo prisotnost.
Ko vstopiš v članstvo, začneš z mesečno temo, ki jo raziskujemo takrat. Hkrati dobiš dostop do arhiva vseh preteklih Zoom srečanj in avdioposnetkov. Na voljo ti ostanejo ves čas aktivnega članstva.
Arhiv lahko raziskuješ po svojih potrebah. Morda te bo čez nekaj mesecev nagovorila tema, ki je ob vstopu še nisi potrebovala. Takrat se lahko vrneš k pogovoru, tapkanju ali srečanju, ki ti pomaga bolje razumeti, kaj se dogaja v tvojem življenju.
Pretekli PDF-priročniki ob novem vpisu niso vključeni samodejno. Njihova redna cena pri samostojnem nakupu je 29 €, članice pa jih lahko kupijo po posebni ceni 9 € za posamezni priročnik. Tako lahko izbereš samo tiste teme, ki jih želiš raziskati bolj poglobljeno.
Ničesar ti ni treba nadoknaditi ali predelati po vrsti. V članstvu vedno začneš pri sebi in pri tem, kar je zate živo zdaj.
Odločitev za članstvo se ne zgodi v praznem prostoru. Ob ceni se hitro pojavijo tudi druga vprašanja:
Bom imela dovolj časa? Bom vsebine res uporabljala? Si lahko ta strošek trenutno privoščim? Bom čez nekaj tednov znova pozabila nase?
Zato sem želela, da ti za prvi korak ni treba takoj sprejeti celoletne odločitve.
S trimesečnim vstopom lahko spoznaš ritem članstva, različne načine raziskovanja in skupnost. Po treh mesecih boš imela dovolj lastne izkušnje, da se lahko odločiš, ali želiš nadaljevati še naslednjih devet mesecev.
Celoletni vstop je namenjen ženski, ki si želi daljšega obdobja redne podpore. Leto ti omogoči, da se z različnimi temami srečaš v različnih obdobjih svojega življenja ter opazuješ, kako se majhni premiki postopoma naseljujejo v tvojih odnosih, odzivih in odločitvah.
V obeh možnostih prejmeš enak dostop do aktualnih vsebin, srečanj, skupnosti in arhiva v času aktivnega članstva.
Izberi tisto možnost, ob kateri lahko mirno začutiš: To je trenutno zame izvedljivo.
199 € enkratno
✦
Prostor, kjer si dovoliš preizkusiti, kaj pomeni biti (znova) živa. Brez velike odločitve, sploh pa brez pritiska, da moraš vnaprej vedeti, kam to pelje. Tri mesece dobivaš vsebine, ki te nežno vodijo nazaj k telesu, občutkom in tistemu delu sebe, ki je morda že dolgo čaka. In to je ravno dovolj časa, da začutiš razliko in hkrati, da ostane lahkotno.
55 € / mesec (12 mesecev) ali 600 € enkratno
✦
Prostor, kjer z veliko mehkobe in obenem odločnosti, krepiš stik s sabo, raziskuješ svoje notranje svetove, se vračaš k modrosti svojega telesa in se naučiš biti intimna s sabo. Vsebina članstva je skrbno načrtovana, da ostajaš v gibanju in delovanju, obenem pa si dovoliš upočasniti se in ustvariti prostor za dihanje, užitke in svobodo.
1. Mini vodič Pisanje kot zdravilo – tvoj vsakodnevni ritual za stik s seboj.
2. Video: Tapkanje = pot do čustvenega olajšanja – v nekaj minutah te naučim tapkati.
3. Otvoritveno Zoom srečanje – skupni ritualni začetek z namenom postavitve namere.
14-dnevna garancija brez tveganja.
Ostani samo, če čutiš, da si doma.
Ko se boš naslednjič zbudila (ali pa šla spat) z znanim nemirom, tistim tihim občutkom v prsih, da si spet malo predaleč od sebe …
… ne teci v mislih naprej. Samo vdihni. In počasi izdihni.
Spomni se, da obstaja prostor, kjer se ni treba boriti, dokazovati, prehitevati.
Kjer lahko tvoje telo spet postane tvoj dom.
In kjer se toge in rigidne misli zmehčajo v sočutno razumevanje.
Kam te bo ta pot peljala?
Tja, kjer bo vsaka postaja – dom.
Ko stopaš v nov prostor, poln možnosti, je povsem naravno, da se v tebi prebudijo vprašanja. Morda čutiš rahlo negotovost, droben strah ali samo tiho radovednost, če je to res pravi korak zate.
Vse to je dobrodošlo.
Zato sem zbrala vprašanja, ki si jih ženske najpogosteje zastavijo, ko začutijo, da jih nekaj kliče bliže sebi, a si želijo še malo jasnosti, mehkobe in pomiritve, preden naredijo korak.
Naj ti ti odgovori pomagajo čutiti, ne samo razumeti.
Naj ti odprejo prostor miru – tam, kjer se začne tvoje Samospoznanje.
Članstvo ni tekmovanje in ni program, ki zahteva popolno disciplino. Je prostor brez pritiska. Vsebine so zasnovane tako, da te podpirajo tudi takrat, ko ne zmoreš veliko. Če preskočiš teden ali mesec, ne izgubiš nič, samo nadaljuješ tam, kjer si ostala, v svojem tempu.
Povprečno dobro uro na teden. Večina ritualov in praks je kratkih, mehkih in preprostih, tako da jih lahko narediš med kuhanjem, sprehodom ali v nekaj minutah. Članstvo je ustvarjeno tako, da te podpira, ne pa obremenjuje.
Vsebine so zasnovane kot zelo nežna, počasna pot. Ni globokih “potopov”, ki bi te potegnili v preveč intenzivno delo. Tvoja meja je vedno spoštovana. Mini rituali, EFT in pisanje delujejo kot mehka sidra, ki telesu vračajo občutek varnosti. V kolikor boš v skrbeh, pa sem tu zate.
Ne. Deljenje je vedno povabilo, nikoli pričakovanje. Lahko samo poslušaš, si zapisuješ in predeluješ v sebi. Varnost, spoštovanje in meje so osnova tega prostora.
Samospoznanje ni duhovni izpit. Je prostor za ženske, ki si želijo biti bliže sebi – z vsemi napakami, strahovi, dvomi in nepopolnostmi. Ničesar ne rabiš znati. Ničesar ne rabiš dokazati. Potrebuješ samo željo, da si iskrena s sabo: brez cenzure in brez sodb.
Da. Prav v takih obdobjih je najbolj dragoceno. Vsebine so mehke, prebavljive in izvedljive tudi, ko si utrujena ali čustveno prazna. Tvoj ritem je prvi. Struktura je tam, da te podpre (da se lahko nasloniš v zavedanju, da nisi sama), ne da te sili.
Razumem ta občutek – ženske smo se navajene razdajati, zase pa pogosto porabimo najmanj. Samospoznanje ni strošek, ampak prostor, v katerega vlagaš zato, da lahko bolje živiš svoje življenje.
Vsebine ti pomagajo umiriti živčni sistem, urediti notranje procese, jasneje čutiti sebe in ustvariti več miru v vsakdanu.
Če po 14 dneh začutiš, da prostor ni zate, enostavno odstopiš, brez pojasnil. Odloči se v miru, ne pod pritiskom. Zaupaj, da bo tvoje telo točno vedelo, če je pravi trenutek.
... si lahko spodaj prebereš, kako so razporejene aktivnosti v spletnem članstvu.
Ko se vrneš k sebi, ni dramatično.
Je presenetljivo tiho. In zato tako močno.