Enodnevni zavestni umik v tišino
Deset ur. Štirje elementi. En/-a ti in tisto, kar v tebi čaka, da končno slišiš ...
Obstaja razlika med razumeti sebe in dejansko biti s seboj.
Verjetno si dobra v prvem.
Veš, zakaj delaš, kar delaš. Poznaš svoje vzorce. Delaš na sebi.
In vseeno. Nekaj manjka.
“Znanje o sebi in stik s seboj sta dve popolnoma različni stvari.
Eno se učiš. Drugo izkušaš.”
Ta umik je za drugo.
Ne za razumevanje. Za izkušnjo. Za tistih deset ur, ki niso namenjene produktivnosti, ampak prisotnosti.
Zakaj zavestni umik v tišino?
Ker so odgovori že v tebi. Samo ne slišiš jih, ker je preveč hrupa.
Sodobni svet ti ponuja neskončno možnosti za rast. Knjige, podcasti, terapije, delavnice, programi. In vse to ima veliko vrednost.
Ampak obstaja past: ko iščemo odgovore zunaj sebe, se navadimo na to, da so odgovori zunaj nas.
Poslušamo, kaj pravi terapevt. Kaj pravi pomembni bližnji. Kaj pravi udeleženka, ki je bila na isti delavnici. Kaj pravi algoritem, ko vtipkamo: “kako živeti bolj polno.”
In počasi, neopazno, postane tuj glas glasnejši od lastnega.
Zavestni umik v tišino ni odmor od življenja. Je vrnitev k sebi, k edinemu viru, ki ve, kaj je zate resnično najboljše.
Tišina ni nič. Tišina je prostor, v katerem prenehaš poslušati svet zunaj in začneš slišati sebe.
In ko se to zgodi, se izkaže, da so odgovori pogosto presenetljivo preprosti.
Ne zahtevajo novega programa. Ne zahtevajo več discipline. Zahtevajo samo eno: da prenehaš begati in za trenutek ostaneš tam, kjer si.
☷ Ne več preživeti. Živeti.
Ko utišaš zunanji hrup, začneš slišati, kaj v tebi resnično hoče živeti. Ne samo funkcionirati.
☵ Ne več analizirati. Čutiti.
Razumeti in čutiti sta dve različni stvari. Tišina te pripelje do drugega. Do tistega, kar nobena analiza ne doseže.
☲ Jasnost brez nasveta.
Kdaj si nazadnje vedela, kaj hočeš, brez da bi koga to vprašala? Tišina vrne prav to, ta občutek, da si dovolj.
☴ Radost brez razloga.
Ne radost ker si nekaj dosegla. Radost ker si. Prisotna, tukaj, svoja. To čutijo tisti, ki se ustavijo.
En dan tišine naredi tisto, česar leta iskanja navzven ne morejo:
pripelje te nazaj k resnični, prvinski verziji sebe.
Filozofija umika v tišini
Vsak pristni umik sloni na eni sami predpostavki: da imaš vedno v sebi vse, kar potrebuješ. Ne znanja, tega sem prepričana, da ga imaš ogromno ali celo preveč (zato tvoj um non stop ponuja nove ideje, rešitve, načrte in še in še). Gre se za stik. Stik s tistim delom sebe, ki ga vsakdanje življenje sistematično preskoči. Po domače povedano: ko si na avtopilotu in tega dolgo ne opaziš. Ne zato, ker ne bi hotela, ker si utrujena.
Zavestni umik v tišino ni še ena tehnika, ki se jo naučiš. Je filozofija. In ta filozofija ima tri stebre:
Naravni elementi kot vodniki
Narava ne potrebuje razlage. Zemlja nosi. Voda teče. Ogenj razjasni. Zrak sprosti. To ni simaptična metafora, je izkušnja, ki jo tvoje telo pozna globlje kot tvoj um.
Vsak element nosi svojo energijo in svojo vrsto inteligence. Zemlja te vrne v telo, v tisto, kar je trdno in resnično. Voda odpre tisto, kar je globoko in zamrznjeno. Ogenj osvetli, kaj je resnično tvoje in kaj nosiš za ali namesto koga drugega. Zrak odnese, kar je pripravljeno iti.
Ko se en dan zavestno giblješ skozi vse štiri, se zgodi nekaj, česar nobena delavnica ne more ponoviti: tvoje telo začne slediti naravnemu ritmu. In v tistem ritmu se odpre prostor, ki ga v vsakdanjem življenju ni.
I Ching oz. Knjiga premen kot ogledalo
Knjiga premen je stara tri tisoč let. In vseeno govori o tistem, kar je v človeku večno: kako se premikaš med strahom in zaupanjem, oklepanjem in spuščanjem, tem, kar si bil/-a, in tem, kar postajaš.
Ni prerokba. Ne pove ti, kaj storiti. Pokaže ti, kje si. Katera energija te obkroža. Vsak element dneva je prepleten z izbranimi izseki iz Knjige premen. Ne akademsko in niti najmanj filozofsko. Preprosto, živo, osebno. Kakor ogledalo, ki ga postaviš predse in v njem uzreš svojo dušo, ne obraza.
Pisanje, meditacija in počitek kot praksa
Tišina sama po sebi je vedno dovolj, a vseeno potrebuje obliko. Strukturo, ki jo drži in je hkrati ne zapira.
Pisanje je oblika poslušanja. Ko pišeš brez posebnega namena ali cilja, začneš slišati, tisto, kar v tebi čuti, ve. Drobna vprašanja, ki jih prejmeš za vsak element, niso za to, da napišep svoj recept za srečo. So čisto posebna vprašanja za pristen stik s seboj, z vsemi deli in plasti tebe, ki komaj čakajo, da jim nameniš čas in glas.
Meditacija je mišljena kot kakovostno usmerjena pozornost, ki jo vnašaš v vsak del dneva. Medtem, ko hodiš po cesti ali travi. Ko opazuješ ogenj. Sediše ob potočku. Ali samo si.
Počitek pa je tisto, česar se sodobni svet boji najbolj. Ne spanje, bivanje brez opravičila. Biti, ne da bi morali biti produktivni. Ne da bi morali napredovati. Samo biti.
In ravno v tem počitku, tem prostoru brez zahtev, se pogosto zgodi tisto, kar se v mesecih ali letih iskanja ni: UVIDI. Tihi, jasni, nepriklicno tvoji.
S tabo bom ... Tjaša.
Nisem tista, ki ti bo povedala, kaj čutiti ali kako iti skozi dan. Sem tista, ki bo ves čas tiho ob tebi — in v ti tišini držala prostor, da se smeš srečati s seboj. Brez navodil, kaj moraš najti. Brez pričakovanj, kaj moraš odnesti domov.
Sem specializantka psihoterapije, akreditirana izvajalka tapkanja in certificirana učiteljica terapevtskega in ekspresivnega pisanja. Po izobraqzbi pa diplomirana medicinska sestra s speciialnimi znanji iz paliativne oskrbe in kemičnih zasvojenosti. Bolj kot vsi nazivi in izobrazba, me zaznamujejo naravni elementi.
Zemlja, voda, ogenj, zrak so rdeča nit vsega, kar ustvarjam. Spletno članstvo Samospoznanje, Hiša zgodb, rokovnik Postajam Ona. Vsak projekt nosi njihovo energijo. Ne kot dekoracijo, niti kot logičen koncept. Predstavljajo moj temelj, kompas, smer.
Smo del narave. Dobesedno, ne metaforično. In ko se ji prepustimo, ne izgubimo sebe. Najdemo se. Knjiga premen to ve že tri tisoč let. Jaz pa vem iz let dela z ljudmi, ki so si dovolili ustaviti se in prisluhniti.
Ta dan sem zgradila iz tega znanja.
In v njem bom tvoja sopotnica, ne vodnica.
Tjaša Šapla Troha
Ustvarjalka vsebin v Samospoznaju
Organizacija dne in druge pomembne informacije
Kako bo potekal dan?
Ob 9:00 se usedemo v krog. Po kratkem uvodu, kjer se spoznamo, postavimo namen in pozdravimo elemente narave, prejmemo prvi listič. Potem najdemo svoj prostor. Tišina se začne ob 10:00, ker ve, da ima malo časa in veliko za povedati.
Vsaka faza traja dve uri. V vsakem sklopu nas vodi energija enega elementa.
01.
Zrak
prinese lahkotnost in jasnost misli
Zrak odpre dan. Ne naključno. Zrak je tisti, ki najprej pride, ko se ustavimo. Miselni tok se končno malce sprosti.Pokažejo se vzorci. Tisto, kar smo nosili v sebi, ne da bi vedeli. Zrak nas ne prisili, da pogledamo. Samo ustvari prostor, da pride na plano, kar je pomembno.
02.
Voda
zmehča, poveže in sprosti čustva
Voda gre globlje. Voda ne vpraša, če smo pripravljeni. Teče tja, kamor mora. Na površje pridejo stvari, ki so potrpežljivo čakale. Občutki brez imen. Strahovi brez obrazov. Voda jih ne reši. Jih samo drži, dokler jih ne zmoremo prijeti, držati in objeti sami.
03.
Zemlja
prizemlji telo in ustvari občutek varnosti
Zemlja nas vrne v telo. Ko smo bili dovolj dolgo v glavi, nas zemlja opomni, da imamo noge. Da stojimo nekje. Da smo resnični, konkretni, tukaj. Prizemljitev ni korak nazaj. Je pogoj za vse ostalo.
04.
Ogenj
prebudi strast, jasnost in notranjo moč
Ogenj razjasni. Kar je prišlo na površje in kar smo sprejele, ogenj osvetli. Ne razloži. Osvetli. In v svetlobi pogosto uzremo tisto, česar nismo mogli videti, ker smo bili preblizu.
Ob 18:00 se zopet zberemo v krogu. Skupaj zaključimo dan tako, kot si vsaka globoka izkušnja zasluži biti zaključena. S prisotnostjo. Vsak, če želi, lahko podeli uvid/e, besede ali občutke, ki so se pokazali v tem dnevu. Brez pritiska in pričakovanj. Samo prostor, v katerem se tisto, kar smo izkusili kot posamezniki, poveže v skupno izkušnjo, ki še dodatno obogati.
Je ta dan zate?
Ta umik je zate, če:
- Imaš občutek, da se precej poznaš in razumeš svoje vzgibe, ampak se nekje znotraj sebe vedno znova ujemeš v istih mislih, vzorcih, situacijah
- Si v fazi, ko nočeš novih znanj, ampak si želiš integracije spoznanj, ki so v tebi
- Pogrešaš stik s seboj, ki ni odvisen od razumevanja ali rezultata
- Veš, da se rabiš zares upočasniti, a ti tega nihče ne dovoli (niti sama sebi ne)
Ta umik ni pravi zate, če:
- Iščeš konkretne odgovore in akcijski plan
- Tišina deset ur zveni kot muka, ne kot prijetno vznemirjenje, radovednost
#sampovem: tisti, ki se tišine bojijo, so pogosto tisti, ki v njej najdejo največ. ♡
Kaj pravijo udeleženke delavnic?
Preberi, kaj o meni pravijo udeleženke mojih delavnic in klientke na individualnih terapijah.
Rezerviraj svoje mesto
Ta dan je zasnovan za malo skupino. Skupno nas bo največ 9 (do osem udeležencev + voditeljica). Toliko, da ostane intimno, varno in resnično.
Naslednji umik je:
✦ v nedeljo, 31. 5. 2026, v Hiši zgodb, Ozeljan 49b
✦ cena znaša 150 €, early bird do 22. 5. pa le 130 €
✦ V ceno je vključeno: vodenje, prostor, voda, sok, prigrizki, lističi z navodili za tišino skozi vse štiri elemente, začetni in zaključni krog
Hrano prinesi s seboj – priporočam lahko, čim manj predelano hrano ter dovolj prigrizkov.
Nekje v tebi že veš.
Ne veš še, kako bo izgledalo. Ne veš, kaj točno se bo zgodilo. Ampak veš, da se rabiš ustaviti in zadihati. Da rabiš en dan, ki je samo tvoj. Da rabiš slišati sebe, ko je svet okoli tebe nežno umolkne.
En dan ne bo spremenil vsega. Lahko pa spremeni tisto eno stvar, ki spremeni potem vse druge …
To je dovolj. ♥
“Niso odgovori tisti,
ki manjkajo.
Že ves čas so v tebi.
Manjka samo tišina,
v kateri jih končno slišiš.”
Za več jasnosti ...
Pogosto zastavljena vprašanja
Ko stopaš v nov prostor, poln možnosti, je povsem naravno, da se v tebi prebudijo vprašanja. Morda čutiš rahlo negotovost, droben strah ali samo tiho radovednost, če je to res pravi korak zate.
Vse to je dobrodošlo.
Zato sem zbrala vprašanja, ki si jih udeleženci umika v tišino lahko zastavijo.
Naj ti ti odgovori pomagajo (za)čutiti, ne samo razumeti.
Ne. Lističi z navodili so napisani v jasnem, živem jeziku. Ne rabiš nobenega predznanja o ničemer.
Še posebej primeren oz. primerna si. Tisti, ki se je bojijo, v njej najpogosteje najdejo, kar že dolgo iščejo.
To je del procesa. Voditeljica je ves dan prisotna in blizu. Če rabiš nekoga, da ti pomaga čez občutja, je voditeljica tu, da te podpre. Tudi krog, v katerem se srečamo na začetku in koncu, je varen prostor, kjer lahko deliš kar želiš, seveda pa si lahko v krogu tudi tiho, če čutiš, da te to najbolj podpira.
Dan je zasnovan tako, da tišina pride naravno. Voditeljica ti bo na začetku razložila vse in potem preprosto boš. Tišina ni pravilo. Je vedno povabilo.
Pred Hišo zgodb (Ozeljan 49b) je več kot dovolj prostora za parkiranje.
Seveda greš. Tišina ni zapor. Telo in fiziološke potrebe so na prvem mestu.
Da. In večina udeležencev in udeleženk pove, da je to eden najboljših delov dneva. Tak mali detox. 🙂
Odlično. Telo je pametno in si vzame, kar potrebuje. ♥
Pisanje je povabilo, ne obveznost. Lahko samo sediš, opazuješ, dihaš.
Lahko prideš. Toda v tišini bosta vsaka na svoji poti, ne glede na to, s kom prideš. 🙂
Tega se vsak boji. In vsak VEDNO nekaj začuti. Včasih se najgloblji premiki zgodijo nekaj dni po tišini, ko se občutki dodobra integrirajo.
Kaj pravijo udeleženke delavnic?
Preberi, kaj o meni pravijo zadovoljne udeleženke delavnic in klientke na individualnih terapijah.