Ljubezen je nega duše. Kot je hrana potrebna telesu, tako je ljubezen potrebna duši.
Brez hrane telo oslabi, brez ljubezni duša oslabi. 

Kaj pa vi naredite za svojo SREČO in SVOBODO?

Nobena država, nobena cerkev nikoli niso želeli, da imajo ljudje močno dušo, ker je oseba z duhovno energijo »buntovna«. Ljubezen vas naredi uporniške, revolucionarne. Ljubezen vam daje krila, da se dvignete visoko. Ljubezen vam daje uvid do stvari, tako da vas nihče ne more izkoriščati, omejevati. A svečeniki in politiki obstajajo le zaradi vaše krvi – oni se preživljajo z izkoriščanjem. Oni so paraziti – vsi svečeniki in vsi politiki.

Oni so našli sigurno metodo, da vas naredijo duhovno šibke. To, da vas učijo, da ne ljubite sebe, ker če človek ne more ljubiti sebe, on ne more ljubiti nobenega drugega. To učenje je pravi trik. Oni rečejo: »ljubite druge, ljubite človeštvo, ljubite Boga, ljubite naravo, ljubite ženo, moža, otroke, svoje starše ali ne imejte radi sebe – ker je po njihovo sebičnost ljubiti sebe. Oni obsojajo ljubezen do sebe. Oni rečejo: Če ljubite sebe boste postali egoist, če ljubite sebe boste postali narcisoidni.« To ni res. Človek, ki ljubi sebe ve, da v njemu ni »ega«. Ego se nahaja v ljubezni do drugih, ko ne ljubite sebe. Ego se pojavi, ko poskušate ljubiti druge.

Ljubezen ne ve ničesar o dolžnosti. Dolžnost je breme, formalnost. Ljubezen je radost, dajanje. Ljubezen je neformalna. Ljubezen nikoli ne občuti, da je dala dovolj. Ljubezen vedno občuti, da je mogoče še več.

Človek, ki ljubi sebe, se spoštuje, a človek, ki ljubi sebe in se spoštuje, spoštuje tudi druge. Ker on ve: Kot sem jaz, taki so tudi drugi. Kot jaz uživam v ljubezni, spoštovanju, tako tudi drugi želijo. On je postal zavesten, da nismo različni, ko so v vprašanju osnovne stvari smo enaki, eno. Vsi smo mi pod enim zakonom.

Človek, ki ljubi sebe uživa v svoji ljubezni, postane tako blažen, da se ta ljubezen preliva in doseže druge. On mora priti do drugih! Če živite v ljubezni, morate to podeliti z nekom. Vi ne morete večno ljubiti sebe, ker vam bo ena stvar absolutno jasna: Če ljubite eno osebo, sebe, to je čudovito, ampak koliko ekstaze vas čaka, če začnete deliti ljubezen z drugimi ljudmi! Počasi začno žarki sevati vse dlje. Vi ljubite tudi druge ljudi; potem začnete ljubiti živali, ptice, drevesa, stene. Lahko izpopolnete cel univerzum z vašo ljubeznijo. Samo ena oseba je dovolj, da izpolni celoten univerzum s svojo ljubeznijo, isto kot lahko samo en kamenček izpopolni jezero z valovanjem.

Človek mora postati božanski. Dokler ne postane božanski ne bo izpolnjen, ne bo zadovoljstva. Ampak kako postati božanski? Vaši duhovniki rečejo, da ste grešniki. Da morate v pekel. Oni vas delajo prestrašene, da ljubite sebe. Zaradi tega so ljudje na izgubi. Oni najdejo v sebi napake – in tako jih vidijo tudi v drugih ljudeh. To izgleda, kot sredstvo rešitve. Na neki način je tudi res, da bi rešili sebe iščemo napake v drugih ljudeh. Zato je tako veliko kriticizma, a tako malo ljubezni.

Oseba, ki ljubi sebe postane meditativna, ker meditacija pomeni biti s sabo. Če sovražite sebe – kako morete biti s sabo? Meditacija ni nič drugega, kot uživanje v vaši prečudoviti samoti in slavljenju sebe. Samo to je meditacija. Meditacija ni odnos. Drugi sploh niso potrebni; samo eno je dovolj. Oseba, ki se kopa v lastni slavi, ki se kopa v svoji svetlobi. Oseba je enostavno radostna, ker je živa, ker obstaja.

Največji čudež na svetu je to, da obstajate. Obstajati je največji čudež, a meditacija odpira vrata tega čudeža. Če človek ljubi sebe lahko meditira; drugače vi vedno bežite od sebe; izogibate se sebi. Kdo želi gledati v grdo osebo? Kdo želi, da vstopi globlje v svoje blato, v lastno temo? Kdo želi, da vstopi v pekel v katerem živi? Vi želite vse to prekriti s prečudovitim cvetjem in vedno bežati od sebe. Zaradi tega ljudje neprenehoma iščejo družbo; oni bodo naredili vse samo, da se izognejo družbi s sabo; oni želijo biti z drugimi. Oni bodo tri ure sedeli v kinu in gledali nekaj neumnega, ure in ure bodo brali detektivske romane in tako zapravljali čas. Oni bodo brali časopise ponovno in ponovno, samo da sami sebe zapolijo. Oni bodo igrali karte, šah, samo da ubijejo čas … kot da imajo preveč časa!

Ljubezen začnete s sabo, potem se to lahko razširi. To se širi samo od sebe, vam ni potrebno ničesar delati, da to širite.

Buda je rekel:  »Ljubite sebe« in dodal »in opazujte.« To je meditacija.

Prva zahteva je, da ljubite sebe in šele potem opazujte. Če ne ljubite sebe in začnete opazovati, lahko občutite, kot da ste začeli samomor. Sokrat je rekel: »Spoznaj sebe«! Buda pravi: »Ljubi sebe!« Buda je daleč bolj resničen, ker dokler nimate radi sebe, se nikoli ne morete spoznati – spoznanje pride kasneje, ko ljubezen pripravi teren. Ljubezen je možnost, da spoznate sebe. Ljubezen je prava pot, da spoznate sebe.

Ljubite sebe in opazujte – danes, jutri, vedno, … VEČNO!

Ustvarite energijo ljubezni okrog sebe. Ljubite svoje telo, svoj um, ljubite cel vaš mehanizem, cel vaš organizem. Biti ljubezen pomeni sprejeti to kot tako. Ničesar ne poskušajte potiskati. Mi potiskamo, ko nekaj sovražimo, ko smo nečemu proti. Ne potiskajmo ničesar, ker potem ne moremo opazovati. Ne moremo gledati neprijatelja v oči, samo našemu ljubemu lahko gledamo v oči. Če ne ljubite sebe, vi ne morete pogledati sebi v oči, v svoj obraz, v svojo stvarnost.

Opazovanje je meditacija, Budin naziv za meditacijo. Opazovati je Budino gelso. »Bodite zavesti, bodite pozorni, ne bodite nezavedni«. Ne obnašajte se na uspavan način. Ne delujte kot stroj, kot robot. Tako delujejo obični ljudje. Glejte – samo glejte!

Buda ne reče kaj glejte – VSE! Sprehajajoče, opazujte svojo hojo. Ko jeste – opazujte kako jeste. Ko se kopate, opazujte vodo, hladno vodo kako pada na vas, dotik vode, svežino. Jezo kako prehaja skozi vašo hrbtenico – glejte vse, danes, jutri, vedno … !

Pravi trenutek pride, ko lahko opazuješ celo svoje sanje. To je najvišje v opazovanju. Telo gre na spanje, a opazovalec še dalje ostane buden in v tišini opazuje svoje telo, kako spi. Sedaj je nasproten način. Vaše telo je budno, a vi ste uspavani. Ko se prebudite, takrat vaše telo spi. Vaše telo potrebuje počitek, a vaša zavest ne potrebuje spanja. Vaša zavest je zavestna, ona je budna, to je njena prava narava. Ko postanete bolj naklonjeni opazovanju samega sebe, svojega delovanja, svojega dihanja – tedaj je celotno nebo vaše.

Človek je stičišče zemlje in neba, telesa in duše.

V začaranem kraljestvu, kamor ljudje ne morejo, vendar po njem ves čas hodijo, ne da bi se tega zavedali, v tem čarobnem kraljestvu, kjer neotipljive stvari dobijo obliko, je bil nekoč čudovit ribnik. V tem jezercu kristalno čudovite vode so plavale ribe vseh mogočih barv in v njem so se venomer lesketali vsi odtenki zelene.

Nekoč sta se k temu čarobnemu, prosojnemu ribniku skupaj prišli okopat žalost in jeza, ki sta si delali družbo. Obe sta se slekli in goli stopili v vodo. Jeza se je hlastno (kakršna je jeza vedno) in z občutkom nuje – ne da bi vedela, zakaj – hitro okopala in še hitreje prišla iz vode. Toda jeza je slepa ali pa vsaj ne razloči jasno resničnosti, in tako si je, gola in v naglici, nadela prva oblačila, ki jih je našla. Naneslo pa je, da ta oblačila niso bila njena, pač pa so pripadala žalosti. In jeza, oblečena v žalost, je odšla.

Počasi, umirjeno in kot vedno brezvoljno se je žalost okopala in brez naglice (ali bolje rečeno, ne da bi se zavedala minevanja časa) prišla iz vode. Na bregu je ugotovila, da njenih oblačil ni več. Če žalost česa ne mara, je to, da se razgali, zato si je nadela edina oblačila, ki jih je našla na bregu ribnika, oblačila jeze.

Pravijo, da odtlej človek pogosto sreča z jezo – slepo, okrutno, strašno in divjo -, toda če ne hiti in dobro pogleda, ugotovi, da je to le PREOBLEKA in da je ZA MASKO JEZE V RESNICI VEDNO SKRITA ŽALOST.

Tapkalno drevo je koristen pripomoček, ki kaže, kako je npr. bolečina (če smo se odločili tapkati na bolečino in jo s tem odpraviti) nemara povezana s čustvi, dogodki ali prepričanjem – kako je list povezan z vejo, deblom ali koreninami. Te povezave in vpogledi so nujni za to, da s tapkanjem dosežete kar najbolj temeljito olajšanje bolečine.

Nadvse pomembno je, da ste pri tapkanju čim bolj določni, da se res osredotočite na to, kar se dogaja, to pa najlažje dosežemo tako, da se poglobimo in izkopljemo osnovni vzrok bolečine.

Pri izdelavi vašega drevesa vam lahko pomagajo naslednja vprašanja, povezana z ugotavljanjem bolečine:
• Listi: Kje vas trenutno boli? Kakšna je diagnoza? (Npr. “Bolečina v križu”, zaradi česar “ne morem delati”)
• Veje: Katera čustva vas spremljajo ves čas? Kaj čutite, ko vas boli? (Npr. Negotovost, krivda, dvom, tesnoba, zavist, zamera…)
• Deblo: Se spomnite kakšnega dogodka, kadar pomislite na bolečino? Ali je bolečina vedno hujša ob določenem času? Ali se okrepi/spremeni, kadar greste v službo, ko telovadite ali ste z določeno osebo? Kaj se je dogajalo v vašem življenju, ko se je bolečina pojavila ali postala kronična? (Npr. Izdaja, telesno kaznovanje, ustrahovanje, ločitev, družinski prepiri, življenje s staršem alkoholikom…)
• Korenine: Katera so vaša prepričanja o bolečini, o telesu in o življenju brez bolečin? O zdravju? (Npr. “Nič ne morem za to, imam diagnosticirano degenerativno bolezen” ali “Nikoli se ne bom znebila bolečine”).

Uspešno tapkanje želim. Veliko lahko storite sami, le začeti je potrebno. Če pa začutite, da potrebujete pomoč in podporo pri tapkanju, me kontaktirajte (tjasa@samospoznanje.si) in dogovorili se bomo za individualni termin tapkanja.

Več o metodi EFT oz. tapkanju si lahko preberete s klikom na povezavo: www.samospoznaje.si/eft

_{(Tekst povzet po knjigi Nicka Ortnerja, Tapkanje za lajšanje bolečin)}

Kar nekaj časa sem razmišljala o prvem zapisu na svoji spletni strani v letu 2021. Kaj napisati, da bi zajelo vse želje, ki bi jih rada predala in hkrati delček svojega razmišljanja, ki bi služilo kot spodbuda za naprej. In ker nam pridejo stvari naproti vedno ob pravem času, se je tako znašel v mojih rokah tudi ta zapis. Danes ga delim tudi z vami. Vse dobro v letu 2021. ♥️
Kaj vam želim pa si preberite v spodnjih vrsticah …

Želim ti jasne dneve, ko se boš počutil lahkega in srečnega, zadovoljnega, v harmoniji s samim seboj. Želim pa ti tudi trenutke, v katerih boš doživel, kako razdvojen si, razdvojen med predstavami, cilji in upanji. Te ure te naj obdržijo budnega in ti pomagajo, da tudi takrat, ko ti bo dobro, ne boš spregledal brata in sestre v stiski.

Želim ti ljudi, ki ti bodo prisluhnili in te razumeli, ki ti bodo vlivali moč in šli s teboj z roko v roki. Želim pa ti tudi ljudi, ki se ti bodo zoperstavili, ti postavljali neprijetna vprašanja, ki bodo vznemirjali tvoja življenjska načela. Srečanja z njimi naj ti pomagajo, da boš vedno znova preverjal svoja prepričanja in če bo treba, stopil tudi na novo pot.

Želim ti delovno področje,na katerem boš mogel razviti svojo fantazijo in ustvarjalnost, da boš doživel uspeh in zaupanje vase. Želim pa ti tudi naloge, ki se ti bodo zdele težke in boš ob njih doživel svojo nemoč, meje svojih zmožnosti. To te bo namreč obvarovalo pred prevzetnostjo in občutkom večvrednosti. Povečalo ti bo vzdržljivost, vendar le, če boš spoznal, da sta stanovitnost in zvestoba pomembnejša od uspeha. Tako se boš obrnil od lupine k jedru, od nebistvenega k bistvenemu, od površine v globino.

Želim ti skupnost ljudi, v kateri se boš počutil varnega in sprejetega, ki pa te bo tudi izzivala in popravljala tvoje mnenje. Želim ti trenutke v njej, ki bodo polni nerazumevanja in konfliktov, razočaranja in občutka osamljenosti. Taka doživetja te bodo varovala pred napačno prilagodljivostjo, pred kimanjem in nepravo ponižnostjo, pred napačnim odnosom do sebe in drugega. Želim, da v takih trenutkih spoznaš, da življenje ni nekaj statičnega, in da poskusiš ponovno začutiti v sebi njegov utrip in življenjsko radost.

Če otroci doživljajo grajanje, se naučijo obsojati.

Če otroci doživljajo sovražnost, se naučijo nasilnosti.

Če otroci doživljajo strah, se naučijo biti zaskrbljeni.

Če otroci doživljajo pomilovanje, se naučijo smiliti sami sebi.

Če otroci doživljajo zasmehovanje, postanejo zaprti vase.

Če otroci doživljajo ljubosumje, se naučijo zavisti.

Če otroci doživljajo sramoto, se naučijo prevzemati krivdo.

Če otroci doživljajo spodbudo, se naučijo samozavesti.

Če otroci doživljajo strpnost, se naučijo potrpežljivosti.

Če otroci doživljajo pohvalo, se naučijo ceniti sebe in druge.

Če otroci doživljajo sprejemanje, se naučijo ljubiti.

Če otroci doživljajo odobravanje, se naučijo imeti radi sebe.

Če otroci doživljajo priznanje, se naučijo zastavljati cilje.

Če otroci živijo tako, da delijo z drugimi, se naučijo velikodušnosti.

Če otroci doživljajo iskrenost, se naučijo resnicoljubnosti.

Če otroci doživljajo poštenost, se naučijo biti pravični.

Če otroci doživljajo prijaznost in pozornost, se naučijo spoštovanja.

Če se otroci počutijo varne, se naučijo zaupati vase in v ljudi okrog sebe.

Če otroci doživljajo prijateljstvo, se naučijo, da je svet prijeten kraj za življenje.

Avtorica: Dorothy Law Nolte

Počasi umira, kdor postane suženj navad,
ki si vsak dan postavlja iste omejitve,
kdor ne zamenja rutine,
kdor si ne upa zamenjati barv,
kdor ne govori s tistimi, ki jih ne pozna…

Počasi umira, kdor beži pred strastmi
in njihovimi močnimi emocijami,
zaradi katerih se zasvetijo oči
in znova oživijo osamljena srca…

Počasi umira, kdor ne zamenja življenja,
ko je nezadovoljen s službo ali z ljubeznijo,
kdor se zaradi sigurnosti odreka morebitni sreči,
kdor ne sledi svojim sanjam,
kdor si ne dovoli vsaj enkrat v življenju ubežati pametnim nasvetom…

Počasi umira, kdor ne potuje, kdor ne bere,
kdor ne posluša glasbe, kdor ne najde miline v sebi;

Počasi umira, kdor uničuje lastno ljubezen,
kdor ne dovoli, da bi mu pomagali,
kdor preživi dneve z jamranjem nad lastno smolo ali nad neprestanim dežjem…

Počasi umira, kdor opusti načrt še preden ga poskusi izvesti,
kdor ne sprašuje o tistem, česar ne ve,
kdor ne odgovori, ko je vprašan o tistem, kar ve…

Ne dovoli si počasnega umiranja!

Tvegaj in uresniči želje še danes! Živi za danes! 

Pablo Neruda, Martha Medeiros (prevod: Jože Udovič)