Posts in category: prispevki

Ljubezen je nega duše. Kot je hrana potrebna telesu, tako je ljubezen potrebna duši.
Brez hrane telo oslabi, brez ljubezni duša oslabi. 

Kaj pa vi naredite za svojo SREČO in SVOBODO?

Nobena država, nobena cerkev nikoli niso želeli, da imajo ljudje močno dušo, ker je oseba z duhovno energijo »buntovna«. Ljubezen vas naredi uporniške, revolucionarne. Ljubezen vam daje krila, da se dvignete visoko. Ljubezen vam daje uvid do stvari, tako da vas nihče ne more izkoriščati, omejevati. A svečeniki in politiki obstajajo le zaradi vaše krvi – oni se preživljajo z izkoriščanjem. Oni so paraziti – vsi svečeniki in vsi politiki.

Oni so našli sigurno metodo, da vas naredijo duhovno šibke. To, da vas učijo, da ne ljubite sebe, ker če človek ne more ljubiti sebe, on ne more ljubiti nobenega drugega. To učenje je pravi trik. Oni rečejo: »ljubite druge, ljubite človeštvo, ljubite Boga, ljubite naravo, ljubite ženo, moža, otroke, svoje starše ali ne imejte radi sebe – ker je po njihovo sebičnost ljubiti sebe. Oni obsojajo ljubezen do sebe. Oni rečejo: Če ljubite sebe boste postali egoist, če ljubite sebe boste postali narcisoidni.« To ni res. Človek, ki ljubi sebe ve, da v njemu ni »ega«. Ego se nahaja v ljubezni do drugih, ko ne ljubite sebe. Ego se pojavi, ko poskušate ljubiti druge.

Ljubezen ne ve ničesar o dolžnosti. Dolžnost je breme, formalnost. Ljubezen je radost, dajanje. Ljubezen je neformalna. Ljubezen nikoli ne občuti, da je dala dovolj. Ljubezen vedno občuti, da je mogoče še več.

Človek, ki ljubi sebe, se spoštuje, a človek, ki ljubi sebe in se spoštuje, spoštuje tudi druge. Ker on ve: Kot sem jaz, taki so tudi drugi. Kot jaz uživam v ljubezni, spoštovanju, tako tudi drugi želijo. On je postal zavesten, da nismo različni, ko so v vprašanju osnovne stvari smo enaki, eno. Vsi smo mi pod enim zakonom.

Človek, ki ljubi sebe uživa v svoji ljubezni, postane tako blažen, da se ta ljubezen preliva in doseže druge. On mora priti do drugih! Če živite v ljubezni, morate to podeliti z nekom. Vi ne morete večno ljubiti sebe, ker vam bo ena stvar absolutno jasna: Če ljubite eno osebo, sebe, to je čudovito, ampak koliko ekstaze vas čaka, če začnete deliti ljubezen z drugimi ljudmi! Počasi začno žarki sevati vse dlje. Vi ljubite tudi druge ljudi; potem začnete ljubiti živali, ptice, drevesa, stene. Lahko izpopolnete cel univerzum z vašo ljubeznijo. Samo ena oseba je dovolj, da izpolni celoten univerzum s svojo ljubeznijo, isto kot lahko samo en kamenček izpopolni jezero z valovanjem.

Človek mora postati božanski. Dokler ne postane božanski ne bo izpolnjen, ne bo zadovoljstva. Ampak kako postati božanski? Vaši duhovniki rečejo, da ste grešniki. Da morate v pekel. Oni vas delajo prestrašene, da ljubite sebe. Zaradi tega so ljudje na izgubi. Oni najdejo v sebi napake – in tako jih vidijo tudi v drugih ljudeh. To izgleda, kot sredstvo rešitve. Na neki način je tudi res, da bi rešili sebe iščemo napake v drugih ljudeh. Zato je tako veliko kriticizma, a tako malo ljubezni.

Oseba, ki ljubi sebe postane meditativna, ker meditacija pomeni biti s sabo. Če sovražite sebe – kako morete biti s sabo? Meditacija ni nič drugega, kot uživanje v vaši prečudoviti samoti in slavljenju sebe. Samo to je meditacija. Meditacija ni odnos. Drugi sploh niso potrebni; samo eno je dovolj. Oseba, ki se kopa v lastni slavi, ki se kopa v svoji svetlobi. Oseba je enostavno radostna, ker je živa, ker obstaja.

Največji čudež na svetu je to, da obstajate. Obstajati je največji čudež, a meditacija odpira vrata tega čudeža. Če človek ljubi sebe lahko meditira; drugače vi vedno bežite od sebe; izogibate se sebi. Kdo želi gledati v grdo osebo? Kdo želi, da vstopi globlje v svoje blato, v lastno temo? Kdo želi, da vstopi v pekel v katerem živi? Vi želite vse to prekriti s prečudovitim cvetjem in vedno bežati od sebe. Zaradi tega ljudje neprenehoma iščejo družbo; oni bodo naredili vse samo, da se izognejo družbi s sabo; oni želijo biti z drugimi. Oni bodo tri ure sedeli v kinu in gledali nekaj neumnega, ure in ure bodo brali detektivske romane in tako zapravljali čas. Oni bodo brali časopise ponovno in ponovno, samo da sami sebe zapolijo. Oni bodo igrali karte, šah, samo da ubijejo čas … kot da imajo preveč časa!

Ljubezen začnete s sabo, potem se to lahko razširi. To se širi samo od sebe, vam ni potrebno ničesar delati, da to širite.

Buda je rekel:  »Ljubite sebe« in dodal »in opazujte.« To je meditacija.

Prva zahteva je, da ljubite sebe in šele potem opazujte. Če ne ljubite sebe in začnete opazovati, lahko občutite, kot da ste začeli samomor. Sokrat je rekel: »Spoznaj sebe«! Buda pravi: »Ljubi sebe!« Buda je daleč bolj resničen, ker dokler nimate radi sebe, se nikoli ne morete spoznati – spoznanje pride kasneje, ko ljubezen pripravi teren. Ljubezen je možnost, da spoznate sebe. Ljubezen je prava pot, da spoznate sebe.

Ljubite sebe in opazujte – danes, jutri, vedno, … VEČNO!

Ustvarite energijo ljubezni okrog sebe. Ljubite svoje telo, svoj um, ljubite cel vaš mehanizem, cel vaš organizem. Biti ljubezen pomeni sprejeti to kot tako. Ničesar ne poskušajte potiskati. Mi potiskamo, ko nekaj sovražimo, ko smo nečemu proti. Ne potiskajmo ničesar, ker potem ne moremo opazovati. Ne moremo gledati neprijatelja v oči, samo našemu ljubemu lahko gledamo v oči. Če ne ljubite sebe, vi ne morete pogledati sebi v oči, v svoj obraz, v svojo stvarnost.

Opazovanje je meditacija, Budin naziv za meditacijo. Opazovati je Budino gelso. »Bodite zavesti, bodite pozorni, ne bodite nezavedni«. Ne obnašajte se na uspavan način. Ne delujte kot stroj, kot robot. Tako delujejo obični ljudje. Glejte – samo glejte!

Buda ne reče kaj glejte – VSE! Sprehajajoče, opazujte svojo hojo. Ko jeste – opazujte kako jeste. Ko se kopate, opazujte vodo, hladno vodo kako pada na vas, dotik vode, svežino. Jezo kako prehaja skozi vašo hrbtenico – glejte vse, danes, jutri, vedno … !

Pravi trenutek pride, ko lahko opazuješ celo svoje sanje. To je najvišje v opazovanju. Telo gre na spanje, a opazovalec še dalje ostane buden in v tišini opazuje svoje telo, kako spi. Sedaj je nasproten način. Vaše telo je budno, a vi ste uspavani. Ko se prebudite, takrat vaše telo spi. Vaše telo potrebuje počitek, a vaša zavest ne potrebuje spanja. Vaša zavest je zavestna, ona je budna, to je njena prava narava. Ko postanete bolj naklonjeni opazovanju samega sebe, svojega delovanja, svojega dihanja – tedaj je celotno nebo vaše.

Človek je stičišče zemlje in neba, telesa in duše.

V začaranem kraljestvu, kamor ljudje ne morejo, vendar po njem ves čas hodijo, ne da bi se tega zavedali, v tem čarobnem kraljestvu, kjer neotipljive stvari dobijo obliko, je bil nekoč čudovit ribnik. V tem jezercu kristalno čudovite vode so plavale ribe vseh mogočih barv in v njem so se venomer lesketali vsi odtenki zelene.

Nekoč sta se k temu čarobnemu, prosojnemu ribniku skupaj prišli okopat žalost in jeza, ki sta si delali družbo. Obe sta se slekli in goli stopili v vodo. Jeza se je hlastno (kakršna je jeza vedno) in z občutkom nuje – ne da bi vedela, zakaj – hitro okopala in še hitreje prišla iz vode. Toda jeza je slepa ali pa vsaj ne razloči jasno resničnosti, in tako si je, gola in v naglici, nadela prva oblačila, ki jih je našla. Naneslo pa je, da ta oblačila niso bila njena, pač pa so pripadala žalosti. In jeza, oblečena v žalost, je odšla.

Počasi, umirjeno in kot vedno brezvoljno se je žalost okopala in brez naglice (ali bolje rečeno, ne da bi se zavedala minevanja časa) prišla iz vode. Na bregu je ugotovila, da njenih oblačil ni več. Če žalost česa ne mara, je to, da se razgali, zato si je nadela edina oblačila, ki jih je našla na bregu ribnika, oblačila jeze.

Pravijo, da odtlej človek pogosto sreča z jezo – slepo, okrutno, strašno in divjo -, toda če ne hiti in dobro pogleda, ugotovi, da je to le PREOBLEKA in da je ZA MASKO JEZE V RESNICI VEDNO SKRITA ŽALOST.

Tapkalno drevo je koristen pripomoček, ki kaže, kako je npr. bolečina (če smo se odločili tapkati na bolečino in jo s tem odpraviti) nemara povezana s čustvi, dogodki ali prepričanjem – kako je list povezan z vejo, deblom ali koreninami. Te povezave in vpogledi so nujni za to, da s tapkanjem dosežete kar najbolj temeljito olajšanje bolečine.

Nadvse pomembno je, da ste pri tapkanju čim bolj določni, da se res osredotočite na to, kar se dogaja, to pa najlažje dosežemo tako, da se poglobimo in izkopljemo osnovni vzrok bolečine.

Pri izdelavi vašega drevesa vam lahko pomagajo naslednja vprašanja, povezana z ugotavljanjem bolečine:
• Listi: Kje vas trenutno boli? Kakšna je diagnoza? (Npr. “Bolečina v križu”, zaradi česar “ne morem delati”)
• Veje: Katera čustva vas spremljajo ves čas? Kaj čutite, ko vas boli? (Npr. Negotovost, krivda, dvom, tesnoba, zavist, zamera…)
• Deblo: Se spomnite kakšnega dogodka, kadar pomislite na bolečino? Ali je bolečina vedno hujša ob določenem času? Ali se okrepi/spremeni, kadar greste v službo, ko telovadite ali ste z določeno osebo? Kaj se je dogajalo v vašem življenju, ko se je bolečina pojavila ali postala kronična? (Npr. Izdaja, telesno kaznovanje, ustrahovanje, ločitev, družinski prepiri, življenje s staršem alkoholikom…)
• Korenine: Katera so vaša prepričanja o bolečini, o telesu in o življenju brez bolečin? O zdravju? (Npr. “Nič ne morem za to, imam diagnosticirano degenerativno bolezen” ali “Nikoli se ne bom znebila bolečine”).

Uspešno tapkanje želim. Veliko lahko storite sami, le začeti je potrebno. Če pa začutite, da potrebujete pomoč in podporo pri tapkanju, me kontaktirajte (tjasa@samospoznanje.si) in dogovorili se bomo za individualni termin tapkanja.

Več o metodi EFT oz. tapkanju si lahko preberete s klikom na povezavo: www.samospoznaje.si/eft

_{(Tekst povzet po knjigi Nicka Ortnerja, Tapkanje za lajšanje bolečin)}

Kar nekaj časa sem razmišljala o prvem zapisu na svoji spletni strani v letu 2021. Kaj napisati, da bi zajelo vse želje, ki bi jih rada predala in hkrati delček svojega razmišljanja, ki bi služilo kot spodbuda za naprej. In ker nam pridejo stvari naproti vedno ob pravem času, se je tako znašel v mojih rokah tudi ta zapis. Danes ga delim tudi z vami. Vse dobro v letu 2021. ♥️
Kaj vam želim pa si preberite v spodnjih vrsticah …

Želim ti jasne dneve, ko se boš počutil lahkega in srečnega, zadovoljnega, v harmoniji s samim seboj. Želim pa ti tudi trenutke, v katerih boš doživel, kako razdvojen si, razdvojen med predstavami, cilji in upanji. Te ure te naj obdržijo budnega in ti pomagajo, da tudi takrat, ko ti bo dobro, ne boš spregledal brata in sestre v stiski.

Želim ti ljudi, ki ti bodo prisluhnili in te razumeli, ki ti bodo vlivali moč in šli s teboj z roko v roki. Želim pa ti tudi ljudi, ki se ti bodo zoperstavili, ti postavljali neprijetna vprašanja, ki bodo vznemirjali tvoja življenjska načela. Srečanja z njimi naj ti pomagajo, da boš vedno znova preverjal svoja prepričanja in če bo treba, stopil tudi na novo pot.

Želim ti delovno področje,na katerem boš mogel razviti svojo fantazijo in ustvarjalnost, da boš doživel uspeh in zaupanje vase. Želim pa ti tudi naloge, ki se ti bodo zdele težke in boš ob njih doživel svojo nemoč, meje svojih zmožnosti. To te bo namreč obvarovalo pred prevzetnostjo in občutkom večvrednosti. Povečalo ti bo vzdržljivost, vendar le, če boš spoznal, da sta stanovitnost in zvestoba pomembnejša od uspeha. Tako se boš obrnil od lupine k jedru, od nebistvenega k bistvenemu, od površine v globino.

Želim ti skupnost ljudi, v kateri se boš počutil varnega in sprejetega, ki pa te bo tudi izzivala in popravljala tvoje mnenje. Želim ti trenutke v njej, ki bodo polni nerazumevanja in konfliktov, razočaranja in občutka osamljenosti. Taka doživetja te bodo varovala pred napačno prilagodljivostjo, pred kimanjem in nepravo ponižnostjo, pred napačnim odnosom do sebe in drugega. Želim, da v takih trenutkih spoznaš, da življenje ni nekaj statičnega, in da poskusiš ponovno začutiti v sebi njegov utrip in življenjsko radost.

Če otroci doživljajo grajanje, se naučijo obsojati.

Če otroci doživljajo sovražnost, se naučijo nasilnosti.

Če otroci doživljajo strah, se naučijo biti zaskrbljeni.

Če otroci doživljajo pomilovanje, se naučijo smiliti sami sebi.

Če otroci doživljajo zasmehovanje, postanejo zaprti vase.

Če otroci doživljajo ljubosumje, se naučijo zavisti.

Če otroci doživljajo sramoto, se naučijo prevzemati krivdo.

Če otroci doživljajo spodbudo, se naučijo samozavesti.

Če otroci doživljajo strpnost, se naučijo potrpežljivosti.

Če otroci doživljajo pohvalo, se naučijo ceniti sebe in druge.

Če otroci doživljajo sprejemanje, se naučijo ljubiti.

Če otroci doživljajo odobravanje, se naučijo imeti radi sebe.

Če otroci doživljajo priznanje, se naučijo zastavljati cilje.

Če otroci živijo tako, da delijo z drugimi, se naučijo velikodušnosti.

Če otroci doživljajo iskrenost, se naučijo resnicoljubnosti.

Če otroci doživljajo poštenost, se naučijo biti pravični.

Če otroci doživljajo prijaznost in pozornost, se naučijo spoštovanja.

Če se otroci počutijo varne, se naučijo zaupati vase in v ljudi okrog sebe.

Če otroci doživljajo prijateljstvo, se naučijo, da je svet prijeten kraj za življenje.

Avtorica: Dorothy Law Nolte

Počasi umira, kdor postane suženj navad,
ki si vsak dan postavlja iste omejitve,
kdor ne zamenja rutine,
kdor si ne upa zamenjati barv,
kdor ne govori s tistimi, ki jih ne pozna…

Počasi umira, kdor beži pred strastmi
in njihovimi močnimi emocijami,
zaradi katerih se zasvetijo oči
in znova oživijo osamljena srca…

Počasi umira, kdor ne zamenja življenja,
ko je nezadovoljen s službo ali z ljubeznijo,
kdor se zaradi sigurnosti odreka morebitni sreči,
kdor ne sledi svojim sanjam,
kdor si ne dovoli vsaj enkrat v življenju ubežati pametnim nasvetom…

Počasi umira, kdor ne potuje, kdor ne bere,
kdor ne posluša glasbe, kdor ne najde miline v sebi;

Počasi umira, kdor uničuje lastno ljubezen,
kdor ne dovoli, da bi mu pomagali,
kdor preživi dneve z jamranjem nad lastno smolo ali nad neprestanim dežjem…

Počasi umira, kdor opusti načrt še preden ga poskusi izvesti,
kdor ne sprašuje o tistem, česar ne ve,
kdor ne odgovori, ko je vprašan o tistem, kar ve…

Ne dovoli si počasnega umiranja!

Tvegaj in uresniči želje še danes! Živi za danes! 

Pablo Neruda, Martha Medeiros (prevod: Jože Udovič)

“Ko sem se začel resnično imeti rad, sem spoznal, da so čustvena bolečina in trpljenje le opozorila, da živim v nasprotju s svojo resnico. Danes vem, da je to VERODOSTOJNOST.

Ko sem se začel resnično imeti rad, sem spoznal, kako žaljivo je, če skušam nekomu naprtiti lastne želje, čeprav vem, da trenutek ni pravi in da ta oseba na to ni pripravljena, pa četudi sem bil ta oseba jaz sam. Danes temu pravim SPOŠTOVANJE.

Ko sem se začel resnično imeti rad, sem prenehal hrepeneti za drugačnim življenjem in uvidel, da me je vse, kar me je obkrožalo, pozivalo k rasti. Danes temu pravim ZRELOST.

Ko sem se začel resnično imeti rad, sem spoznal, da sem ob vsaki priložnosti na pravem mestu ob pravem času, da se vse zgodi ob ravno pravem trenutku in da sem lahko miren. Danes temu pravim SAMOZAUPANJE.

Ko sem se začel resnično imeti rad, sem si nehal krasti čas in prenehal načrtovati silne projekte za prihodnost. Danes počnem le tisto, kar me veseli in osrečuje, kar rad počnem in ob čemer mi zapoje srce, na svoj način in po svojem ritmu. Danes temu pravim PREPROSTOST.

Ko sem se začel resnično imeti rad, sem se osvobodil vsega, kar ni zdravo zame – hrane, ljudi, stvari, okoliščin in vsega, kar me je vleklo navzdol in proč od samega sebe. Sprva sem temu rekel zdrav egoizem. Danes vem, da je to LJUBEZEN DO SAMEGA SEBE.

Ko sem se začel resnično imeti rad, sem se prenehal truditi, da imam vedno prav, in od takrat naprej se manj motim. Danes sem spoznal, da je to SKROMNOST.

Ko sem se začel resnično imeti rad, sem prenehal živeti v preteklosti in skrbeti za prihodnost. Zdaj živim le za trenutek, v katerem se VSE dogaja. Danes živim vsak dan posebej in temu pravim IZPOLNITEV.

Ko sem se začel resnično imeti rad, sem spoznal, da me lahko razum spravi s tira in da lahko zato zbolim. Ko sem razum povezal s srcem, pa je postal moj dragoceni zaveznik. Danes tej povezavi pravim MODROST SRCA.

Ni se nam več treba bati prepirov, soočanj in težav, s samim seboj ali z drugimi. Tudi zvezde kdaj pa kdaj trčijo in iz tega nastanejo novi svetovi. Danes vem, DA JE TO ŽIVLJENJE.”

– Charlie Chaplin (pesem, ki si jo je napisal za 70. rojstni dan)

Ste že slišali za EFT tapkalske puzzle? Z veseljem Vam jih predstavim, da boste lažje razumeli iz česa je težava sestavljena in na kaj vse se splača pomisliti, da jo lahko razrešimo. Tapkalske puzzle so ravno zato odličen pripomoček, saj nas usmerjajo in vodijo pri razmišljanju pred, med in po tapkanju. Zagotavljajo popolno razrešitev težave, saj upoštevajo vse vidike, ki soustvarjajo neko težavo, boleč spomin, travmatično izkušnjo …

Razmišljajte o vaši težavi kot o sestavljanki oz. puzzlah. Vsaka težava ima veliko različnih vidikov, ki so kot različne puzzle. Uporabite koščke puzzel, da boste lažje odkrili in seveda odtapkali vsak vidik vaše težave.

Primer: Strah pred višino

1. Misli/navade/prepričanja: Lahko se poškodujem, lahko umrem, višina je nevarna, na višini nimam kontrole, ko se na višini, se vedno kaj zgodi…
2. Čustva: Neprijetno mi je, nemočnega se počutim, strah me je…
3. Telesni občutki: Vrti se mi, slabo mi dela, čutim mravljince v nogah, potim se, vroče mi je/zebe me, ne morem govoriti, otrdim…
4. Slike/zvoki/vonjave: Kar vidim se, kako padem, slišim kako mi srce močno bije, slišim piskanje v ušesih, vonjam strah… Lahko pa tudi opis strahu: Vidim ta črn strah, kot skala na mojih ramenih, prav doni in odzvanja z globokim glasom, če ga povoham, ima neprijeten vonj…
5. Okus/tekstura/temperatura: Če bi ta strah lahko potipal, bi bil hrapav, pekoč in zelo vroč…
6. Spomini/pretekli dogodki/pretekle izkušnje: Spomnim se, ko sem imel 4 leta, sem padel iz pasje utice, nihče me ni videl, mene pa je zelo bolela noga in bilo me je strah.
7. Sedanji dogodki/sedanje izkušnje: Vedno dobim izgovor, da ne grem nikjer, kjer je možnost padca, vendar me to zelo hromi. Ta strah zelo omejuje moje družinsko življenje – zaradi strahu so otroci prikrajšani za marsikatero dogodivščino. Tudi otroci čutijo moj strah.
8. Predvidevanja/prihodnje izkušnje/prihodnji dogodki: Tudi otroci se lahko bojijo višine, ne bom zmogel niti najmanjših hišnih popravil, ki zahtevajo delo na višini (npr. menjava žarnice)….
9. Drugo: Karkoli občutimo, mislimo itd. in ni že zajeto v puzzlah.

Sledi ocena jakosti vseh teh vidikov ter tapkanje – dokler se jakost popolnoma ne poleže. Kaj ponavadi sledi? Skoraj vedno sledi OLAJŠANJE, nova moč, presenečenje kako hitro metoda deluje in še in še …

Vsaka ženska bi morala imeti …
dovolj denarja, da se preseli in najame svoje stanovanje,
pa čeprav si tega nikoli ne želi ali ne potrebuje.

Vsaka ženska bi morala imeti …
nekaj popolnega za obleči,
če jo njen delodajalec ali moški njenih sanj
želi videti čez eno uro.

Vsaka ženska bi morala imeti …
mladost, ki je ne obžaluje.

Vsaka ženska bi morala imeti …
pestro preteklost, o kateri bo vedno rada govorila.

Vsaka ženska bi morala imeti …
eno prijateljico, ki jo vedno spravi
v smeh in ki ji dovoli jokati.

Vsaka ženska bi morala imeti …
en dober kos pohištva, ki pred tem
ni bil v lasti nikogar drugega.

Vsaka ženska bi morala imeti …
občutek nadzora nad njeno usodo.

Vsaka ženska bi morala vedeti …
kako se zaljubiti ne da bi izgubila samo sebe.

Vsaka ženska bi morala vedeti …
kako pustiti službo, zapustiti ljubimca
in se soočiti s prijateljem,
ne da bi ogrozila prijateljstvo.

Vsaka ženska bi morala vedeti …
kdaj se mora še bolj potruditi in kdaj mora oditi.

Vsaka ženska bi morala vedeti …
da ne more spremeniti dolžine svojih meč,
širine svojih bokov ali značaja svojih staršev.

Vsaka ženska bi morala vedeti …
da čeprav njeno otroštvo ni bilo popolno, ga je konec.

Vsaka ženska bi morala vedeti …
kaj bi in česa ne bi nikoli več naredila za ljubezen.

Vsaka ženska bi morala vedeti …
kako živeti sama … čeprav ji to ni všeč.

Vsaka ženska bi morala vedeti …
komu lahko zaupa, komu ne more in
zakaj stvari ne bi smela jemati osebno.

Vsaka ženska bi morala vedeti …
kam mora iti, ko njena duša potrebuje tolažbo.

Vsaka ženska bi morala vedeti …
kaj lahko in česa ne more doseči v enem dnevu,
enem mesecu in enem letu.

—Pamela R. Satran

Dragi sopotniki na potovanju, prečudovito je, da ste prišli sem. Nekaj želite izvedeti in nekaj želite storiti – in Življenje to razume. Zaradi tega prebirate te vrstice. Želite si torej izvedeti tole…

Osemindevedest odstotkov ljudi na svetu
zapravi osemindevedeset odstotkov svojega časa
za nepomembne stvari.

Doslej ste bili tudi sami del teh 98 %. Zdaj niste več. Od tega dne dalje se odločate, da boste svoj čas porabili za Edino pomembno. Zastavlja pa se vprašanje, kaj to sploh je.
Želite si torej storiti to…

Najti svoj lastni odgovor
na to vprašanje.

Iskanje odgovora zahteva globoko raziskovanje samega sebe. Za tako pomemben in osupljiv podvig ste na pravem mestu. Zaupajte temu. Če ne bi bili na pravem mestu, da poiščete svoj odgovor na to vprašanje, ne da bi bili tukaj. Nikar ne mslite, da ste na te besede naleteli po naključju.

Nikar ne mislite tega.
Pomislite raje tole: Moja Duša natanko ve, kaj počne.
Pomislite še to: Moja Duša že ve, kaj je resnično pomembno.

Ne gre torej za “iskanje” omenjenega odgovora, temveč za to, da se ga spomnite. Ne gre za proces odkrivanja, temveč za proces priklica. Teh podatkov ni treba raziskovati, temveč jih je treba zgolj priklicati.

Začnimo tukaj.
Na tem planetu se v tem trenutku dogaja nekaj zelo nenavadnega. Nedvomno ste to opazili tudi sami. Resda utegne to v vašem življenju povzročati več izzivov in razčlemb kot sicer, nemara celo nekaj hujših prevratov. Verjetno to opažate tudi v življenju drugih.

Nekaj časa ste morda mislili, da gre pri vsem tem zgolj za prevaro vašega uma. Mislili ste, da se stvari v resnici ne odvijajo nič drugače, da ste zgolj nekoliko utrujeni, nekoliko preveč zagnani, nekoliko premočno občutljivi. Zdaj pa, ko se vsak dan pojavljajo naraščajoče ovire in čedalje hujši izzivi, ko vznika čedalje več in več osebnih tegob, s katerimi se je treba spoprijemati in jih ozdraviti, je očitno, da vse to ni zgolj utvara, da ne gre za pretiravanje. Zato se utegnete vprašati: “Zakaj se vse to dogaja? Kaj neki počnem narobe?”

In tukaj je odgovor …
Ničesar ne počnete narobe.
IN … res se v vašem življenju in vsepovsod na tem planetu prav zdaj dogaja nekaj zelo nenavadnega.

Naj to poimenujete energijski probrat, kozmični cikel, inventura človeštva ali kakor koli drugače že hočete, je tisto, kar se prav zdraj odvija na Zemlji, zelo resnično. Življenja neštetih se dotika na čustveni, telesni in duhovni ravni. Nekaterih resda bolj kot drugih, vendar nihče ni imun.

Ta izkušnja je po svojem obsegu globalna. Le pogovarjajte se z ljudmi. Le vprašajte jih. Pogovarjajte se z njimi kjer koli, vsepovsod. Povedali vam bodo: Da, v zadnjem času je bilo življenje polno viharnih preobratov. Bolj kot navadno. Bolj kot sicer. Za nekatere bolj kot kdajkoli.

Tukaj se torej skriva določena nevarnost, in ta ne tiči v dogajanju samem, temveč v načinu, kako si utegne razlagati tisto, kar se dogaja. Nevarnost je v tem, da bi lahko na tisto, kar se dogaja, gledali kot na “slabo” in se odzvali iz popolnega razočaranja ali strahu, ali pa celo iz jeze (ki naznanja strah), ob tem pa bi lahko storili ravno nasprotno od tistega, kar bi vam koristilo.

Najhujša nevarnost je, da utegnete zaradi nepravilnosti svojih zaznav zamuditi edinstveno priložnost (in pri tem mislim dobesedno edinstveno). Dobro pri tem je, da si vaša Duša trdo prizadeva poskrbeti za to, da te priložnosti ne boste zamudili. K temu stremi prav zdraj, in v tem trenutku.

Še zadnjič naj vas vprašam. Ali resnično mislite, da to prebirate zgolj po spletu naključij …?

Povzeto po knjigi Edino pomembno, Neale Donald Walsch.